O bolezni

Kronična venska bolezen (KVB) zajema širok spekter kliničnih stanj, ki so posledica povišanega tlaka v venah nog. Je izredno pogosta bolezen, ki prizadene več kot polovico odraslega prebivalstva.

V našem telesu se nahajata dva tipa žil: vene in arterije. Kri v arterijah je obogatena s kisikom iz pljuč in s hranilnimi snovmi. Kri se pretaka iz arterij v kapilare, katere oddajajo kisik in hranila celicam. Kapilare iz celic sprejemajo odpadne snovi ter ogljikov dioksid. Po venah se kri vrne iz kapilar do srca.

DETRALEX_www_01.1.1.slika02

V arterijah je kri pod pritiskom in teče ritmično, skladno s srčnim utripom. Arterijske stene so zgrajene pretežno iz gladkih mišičnih vlaken, ki s svojim krčenjem pomagajo poganjati kri. Nasprotno pa venska kri teče pasivno. Stene ven gradi zelo tanek sloj mišičnih vlaken, glavni gradniki pa so kolagenska in elastična vlakna. Njihovo strukturo lahko zaradi tega primerjamo z upogljivimi dolgimi cevmi, ki se pod vplivom krčenja okoliških mišic pasivno ožijo in širijo pod vplivom toka krvi. Poleg tega vene vsebujejo zaklopke, ki preprečujejo tok krvi nazaj.

Vračanje krvi v srce proti sili gravitacije zagotavljajo 3 črpalke:

  1. Mišična črpalka nog: kadar se nožne mišice skrčijo, stisnejo vene in poženejo kri navzgor, zato je hoja zelo pomembna.
  2. Stopalna (plantarna) črpalka (v podplatu stopala): kadar stopimo, se vene v stopalu zožajo pod vplivom telesne mase in nastali pritisk požene kri navzgor proti srcu.DETRALEX_www_01.1.1.slika03
  3. Dihalna (respiratorna) črpalka: potreba po kisiku ustvari vdih, pritisk organov na vene, jih zoži in omogoči, da venska kri zaključi »vzpenjanje« skozi trup v srce. Venski pretok z lahkoto izboljšamo, če nekajkrat na dan globoko vdihnemo.

Venski sistem je sestavljen iz dveh spletov žil, podkožnega in globokega venskega sistema. Slednjega tesno objemajo mišice nog. Kri iz kapilar teče v venule, nato v večje vene (v nogah vena safena) in končno doseže velike globoke vene, ki dovajajo kri v srce.

DETRALEX_www_01.1.1.slika04

Včasih se kri s težavo vrača v srce, tako se začne bolezen ven.

Stanje, kadar se kri s težavo vrača v srce in zastaja v venah, imenujemo venska staza. Ta zastoj je posledica okvare venskih zaklopk, do katere pride zaradi vnetnih procesov na stenah ven. Vene se s pritokom krvi zato razširijo, povišan tlak na stene ven pa je vzrok za občutek težkih nog.

Znotraj ven se na vsakih 4 do 5 cm nahajajo zaklopke ali valvule. Te preprečujejo povratni tok krvi: čim kri nad zaklopko zaradi vleka gravitacije steče nazaj, se zaradi zaklopke ne more še dodatno spustiti. Včasih zaklopke slabo delujejo, kar je lahko posledica razširjene vene in se zaklopki več ne dotikata, ali pa je zaklopka poškodovana zaradi vnetnih procesov na venski steni. V tem primeru kri teče v napačno smer – se spušča od srca v noge. Zaradi tega serumska tekočina iz žil uhaja v okoliško tkivo in teče proti površini nog. To imenujemo venski povratni tok.

DETRALEX_www_01.1.1.slika05-916x600Razširjene in poškodovane vene imenujemo varikozne vene ali varice. Pri KVB lahko kri teče iz globokih ven nazaj v površinske, kar te še dodatno obremeni in poškoduje; to predstavlja začaran krog varikoznih ven.

Obstaja mnogo vzrokov oz. dejavnikov tveganja, zaradi katerih se stene ven razširijo. Ti so: dednost (družinska predispozicija), življenjske okoliščine in stanje po flebitisu ali venski trombozi.

Na svetovnem kongresu mednarodne unije za flebologijo (Union Internationale de Phlebologie) v San Diegu, Kalifornija, so poudarili, da je dednost dejavnik tveganja za razvoj KVB. Če ste ženska in je eden od staršev imel varikozne vene, imate trikrat večje tveganje za nastenek KVB v primerjavi z osebo, ki v družinski anamnezi nima varikoznih ven. Če pa sta imela oba starša varikozne vene, je vaše tveganje štirikrat večje.

V takih primerih se priporoča, da se posvetujete s svojim zdravnikom, takoj ko se pojavijo prvi simptomi bolezni, čeprav ste še mladi. Določene življenjske okoliščine spodbujajo nastanek varikoznih ven:

  1. dolgotrajna stoja (narava dela v službi, čakanje)
  2. dolgotrajno sedenje (narava dela v službi, potovanja, kino, gledališče)
  3. izpostavljenost toploti oz. vročini (pregreti delovni prostori, talno gretje, izpostavljenost soncu, prevroče kopeli)
  4. hormonske spremembe (predvsem povečanje progesterona med nosečnostjo)
  5. debelost.

Flebitis lahko poškoduje globok venski sistem, ostanki tromboze pa lahko poslabšajo bolezen ven.

Značilno sliko KVB predstavljajo številni simptomi (tope in pekoče bolečine v nogah, občutek težkih nog, krči, srbenje ter nemirne noge) in znaki (metličaste in mrežaste vene, varice, otekline, kožne spremembe ter razjede na nogah). Simptome in znake sistematično delimo v šest razredov po mednarodni priznani klasifikaciji CEAP (Clinical Etiological Anatomical Pathophysiological Classification).

Po klasifikaciji CEAP so simptomi lahko prisotni v vseh razredih: od C0s – začetki bolezni brez znakov, do C6s – napredovale oblike z aktivnimi razjedami. Raziskave namreč potrjujejo, da se simptomi običajno pojavijo pred nastankom znakov že v začetnih stadijih bolezni. KVB je predvsem posledica popuščanja venskih zaklopk in povratnega toka, ki poveča tlak v venah nog. Povečan tlak je tako vzrok vseh simptomov in znakov KVB.

Okvaro zaklopk naj bi povzročilo vnetje, ki ga sprožijo interakcije med levkociti in endotelijem. Vnetje je prisotno že v začetnih stopnjah KVB, ko se začne okvara zaklopk, kasneje pa to pripelje do strukturnih sprememb ven in nastanka krčnih žil.

Povišan tlak na nivoju majhnih kapilar povzroča otekline in nastanek kroničnega vnetja zaradi prehoda serumske tekočine in beljakovin. Na koži se pričnejo pojavljati spremembe, ki se lahko končajo z najhujšo obliko KVB, vensko razjedo.

Viri:

  • Principles of Anatomy & Physiology, G. J. Tortora, 2003
  • The Vein book, J. J. Bergan, 2014

Strokovno pregledal: asist.mag.Matej Makovec, dr.med., specialist kirurg (Zdravnik v ambulanti – venula.si)