Podrobneje o hemoroidih

Hemoroidi (nekateri jih poimenujejo tudi »zlata žila«) so normalna anatomska struktura v človeškem telesu. Gre za žilne blazinice, ki v normalnem stanju pomagajo pri izločanju blata. Hemoroide imamo torej vsi, vendar vsem ne povzročajo težav. Povečani hemoroidi so dokaj pogosta težava.

Pri njihovem zdravljenju se je treba zavedati, da jih ni mogoče popolnoma odstraniti. Z različnimi metodami zdravljenja jih lahko manjšamo in tako preprečujemo, da bi povzročali težave.

Hemoroide delimo na zunanje, ki se pojavljajo na kožnem delu, in notranje, ki se nahajajo v notranjosti analnega kanala.

ZUNANJI HEMOROIDI

Zunanji hemoroidi so pogosto obolenje neznane etiologije, najverjetneje pa gre za preplet vpliva dednosti, stresa in načina življenja, urejenosti prehranjevanja, vrste hrane ter nerednega odvajanja.

Zunanji hemoroidi običajno nastanejo hitro, pojavi se boleča oteklina. Oteklina je čvrsta in napeta, velika je lahko tudi do nekaj centimetrov v premeru. Oteklina je boleča že na otip, onemogoča sedenje, ne da se je potisniti v zadnjik. Hemoroidi so lahko napolnjeni s krvjo; takrat lahko tudi sami doma ob pregledu z ogledalcem opazite vijoličasto obarvanje. Takšne zunanje hemoroide imenujemo trombozirani hemoroidi. Občasno se sami predrejo in izlije se kri. Količina krvi je lahko precejšnja, lahko so prisotni tudi krvni strdki.

Za zdravljenje se svetuje uporaba zdravila v obliki tablet (Detralex, mikronizirana prečiščena flavonoidna frakcija), ki stabilizira hemoroidalno ožilje ter okrepi njihovo steno. Zdravilo Detralex je na voljo v lekarni brez recepta. Zdravilo morate jemati po shemi za akutni hemoroidalni sindrom, ki je navedena v navodilih za jemanje zdravila. Sočasno se svetuje tudi uporaba protihemoroidnih mazil in svečk, ki jih predpiše osebni zdravnik ali pa jih bolniki sami kupijo v lekarni.

Nega zunanjih hemoroidov zajema hlajenje z obkladki večkrat dnevno (kocko ledu zavijte v brisačo ali gazo ali uporabite hladilno blazinico) ali umivanje s hladno vodo, vendar prhe oziroma vode pod pritiskom ne usmerjajte neposredno na oteklino. Po vsakem umivanju se svetuje nanos protihemoroidnega ali naravnega mazila, ki naj ga bolniki vtrejo v oteklino.

Če gre za tromboziran zunanji hemoroid, se svetuje čimprejšnji obisk zdravnika. Opravi se manjši kirurški poseg, pri katerem se v lokalni anesteziji naredi rez ter iztisne krvne strdke.

Po izginotju otekline zunanjega hemoroida lahko na tem mestu ostane kožna guba. Gre za odvečno kožo, ki lahko otežuje higieno ali draži okoliško kožo.

NOTRANJI HEMOROIDI

Če so precej povečani, se lahko povešajo tudi navzdol proti zadnjični odprtini ali celo izpadejo skozi zadnjik (imenujemo jih prolabirani hemoroidi). Sprva jih je s prstom še možno potisniti nazaj v črevo (so reponibilni), pri izrednem povečanju pa tudi to ni več možno (so nereponibilni).

Zdravljenje lahko pričnete sami doma s protihemoroidnimi svečkami ali mazili, ki pa jih ne uporabljajte več kot 14 dni. Svetuje se tudi uporaba zdravil za stabilizacijo ožilja (Detralex). Če so težave ponavljajoče ali ne minejo, je vsekakor potreben obisk zdravnika!

Povečane notranje hemoroide potrdi proktološki pregled. Zdravljenje se lahko prične že takoj. Na povečan hemoroid se namesti elastična ligatura, ki prekine prekrvavitev skozi ta del sluznice, in podvezani del se v nekaj dneh izloči z blatom. Sam postopek ni boleč, lahko pa nekaj dni čutite neprijeten občutek v predelu zadnjika. Ker je povečanih notranjih hemoroidov običajno več ali so toliko povečani, da jih z enkratnim podvezovanjem ni mogoče zadovoljivo zmanjšati, običajno izvedemo zdravljenje s serijo vsaj treh podvezovanj, ki jih opravimo v mesečnih razmakih.

Vsekakor pa so za preprečevanje nastanka ali ponovitve pojava zunanjih ali notranjih hemoroidov pomembni tudi preventivni ukrepi, ki jih izvajate sami in so opisani v prispevku »NEKAJ NASVETOV ZA NEGO IN ZDRAVJE ZADNJIKA«.

Viri:
Kirurški center Zdrav splet. URL: http://www.zdravsplet.si/
Mlakar Boštjan. Anamneza in preiskave v proktologiji. Medicinski razgledi. 2008, 47, str. 411-423.
Godeberge P. Anorectal Diseases textbook. Paris : Éditions Flammarion SA, 2008.
Proktologija: zbornik simpozija. Repše S. [ured.]. Ljubljana : Kirurška šola, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, Klinični center Ljubljana, 2000.
McGirt LY in Martins CR. Dermatologic Diagnoses in the Perianal Area. Clinics in colon and rectal surgery. 2004, Izv. 17, 4.
Denis J. Practical Proctology. Paris : Laboratoires J.P. Martin, Division Daniel-Brunet, 1994.

Prispevek sta pripravila: asist. Ana Ramšak, dr. med. in doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med, spec. abdominalne kirurgije; Kirurški center Zdrav splet

Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.